Manevri izenačevanja pritiska v uho (sinuse).

Valsalva

Poimenovan po Antoniu Valsalvu (1666 – 1723), ki ga je prvi predstavil.

Manever se izvede tako, da zajamemo sapo, zapremo usta, s prsti stisnemo (zapremo) nos,  zapremo epiglotis (to se stori avtomatsko)  ter poskušamo izdihniti na nos. Pri tem se odpre ušesna troblja – evstahijeva tuba in pritisk v obeh ušesih na notranji strani bobniča se izenači.

Pri tej tehniki lahko ob močnem pritiskanju pride do zamašitve evstahijeve tube in sinusov (v prehode potisnemo sluznico, tkivo ki jih zapira).

V koliko traja v telesu  povišan tlak zaradi Valsalve dalj časa ('nasilno' izenačujemo), pride do oviranja pretoka venske krvi v srce,  kar povzroči padec tlaka, zoženje krvnih žil. To povzroči zahtevo po dvigu tlaka, nato se pretok venske krvi sprosti . Povišanje tlaka in dvig le tega je lahko dosti večji kot normalen, običajen za tega človeka sprosti.

Frenzel

Herman Frenzel je bil nemški pilot, ki je tehniko izenačevanja izoblikoval  l. 1938 za potrebe pilotov med 2.sv. vojno.

Tehnika se izvaja tako, da z poklopcem (epiglote) zapremo prehod v pljuča. Jezik damo na nebo čim bolj naprej  – to naredimo tako, kot da bi želeli dvigniti težko breme - naredijo dvigalci z utežmi, ko se napnejo (trebušne mišice), preden dvignejo breme. V kolikor želimo izenačiti pritisk v Evstahijevo tubo v zgoraj opisani fazi poskušamo z zaprtimi usti proizvesti zvoki 'K' ali 'guh'. Pri tem se dvigne adamovo jabolko, odpre se Evstahijeva tuba in tako ustvarjen nadpritisk zraka se izenači z zrakov v ušesu.

Ta manever lahko napraviš kadarkoli med dihanjem, ne potrebuješ rok in ne vpliva na delovanje srca. Napor, ki ga je potrebno vložiti je kratek in se lahko velikokrat hitro ponovi. Zelo primeren za potapljanje na vdih, kakor tudi za scuba potapljače.

Toynbee

Joseph Toynbee (1815 -1866), se ukvarjal s študijami ušesa.

To je tehnika, ki jo uporablja večina ljudi v primeru čudnega občutka šumenja v ušesih, glavi, ko se hitreje spuščamo iz višine (z žičnico).  Izvedemo manever požiranja. Pri tem grlo potegne, odpre Evstahijevo tubo in omogoči 'nemoten' prehod zraka iz grla v uho in obratno - izenačenje pritiska. Ta manever je uporaben, pri izenačevanju nadpritiska v ušesu – dvigovanju potapljača, medtem ko je pri potopu malo manj uporaben, vsaj pri potopu na vdih, saj je za uspešno izenačenje potrebno ustvariti vsaj malo nadpritiska, kar bi formalno bilo mogoče s potopom na noge (hidrostatični pritisk na pljuča večji kot na ušesa zaradi nekaj cm razlike v globini). Če želimo pri potapljanju uporabljati takšen način izenačevanja  se mora le to izvajati zelo pogosto, saj ko se zaradi znižanja pritiska (vakuma) Evstahijeva tuba skrči (stisne), potrebujemo še dodaten pritisk, da zrak prodre skozi stisnjeno Evstahijevo tubo.  

Velikokrat potapljačem, ki imajo težave z izenačevanjem pritiska, priporočamo kombinacijo dveh ali vseh treh manevrov. Vdihnemo, se primemo za nos, se napnemo (kot dvigovalci uteži) poskušamo izgovoriti 'K' ali ''gluh' in/ali požremo 'slino'.

Andrej F., december 2010